-
1 misel
мысль, дума, идея, намерение(skrivna) помыселмнениеprišlo mi je na misel - мне-вздумалось, мне пришло на ум (-—в голову)kaj vam je prišlo na - что вам вздумалось?še na mi ne pride, da bi to storil - я не думаю сделать это -
2 catch
[kæ ] 1. past tense, past participle - caught; verb1) (to stop and hold (something which is moving); to capture: He caught the cricket ball; The cat caught a mouse; Did you catch any fish?; I tried to catch his attention.) ujeti; pritegniti2) (to be in time for, or get on (a train, bus etc): I'll have to catch the 9.45 (train) to London.) ujeti3) (to surprise (someone) in the act of: I caught him stealing (my vegetables).) presenetiti4) (to become infected with (a disease or illness): He caught flu.) zboleti za5) (to (cause to) become accidentally attached or held: The child caught her fingers in the car door.) ujeti (se)6) (to hit: The punch caught him on the chin.) udariti7) (to manage to hear: Did you catch what she said?) ujeti8) (to start burning: I dropped a match on the pile of wood and it caught (fire) immediately.) vneti se2. noun1) (an act of catching: He took a fine catch behind the wicket.) prijem2) (a small device for holding (a door etc) in place: The catch on my suitcase is broken.) kljuka3) (the total amount (of eg fish) caught: the largest catch of mackerel this year.) ulov4) (a trick or problem: There's a catch in this question.) past•- catching- catchy
- catch-phrase
- catch-word
- catch someone's eye
- catch on
- catch out
- catch up* * *I [kæč]1.transitive verbujeti, zgrabiti, uloviti; zasačiti; dohiteti; očarati; (at, in pri) presenetiti; zamrzniti;2.intransitive verbprijemati, zgrabiti; zatakniti se; vneti se (ogenj)to catch s.o. bending — zasačiti kogato catch s.o. a blow — udariti kogato catch a glimpse of s.o. — bežno koga zagledatito catch the idea ( —ali point) — razumeti, doumeti, zapopasti miselto catch hold of s.th. — polastiti se česa, prijeti kajcatch me! — nikakor ne! še na misel mi ne prideto catch s.o. napping — zasačiti koga, ko ne opravlja svojega delaslang you will catch it! — ti bom že pokazal!II [kæč]nounplen, lov, ulov; prijem; ukana, trik, past; ugodna ženitev; zavora, kljuka, zaponka; music skladba za tri ali več glasov, kanon; zastoj; figuratively težavaslang a great catch — dober lov -
3 care
[keə] 1. noun1) (close attention: Do it with care.) skrb2) (keeping; protection: Your belongings will be safe in my care.) varstvo3) ((a cause for) worry: free from care; all the cares of the world.) skrb4) (treatment: medical care; skin care.) nega2. verb1) (to be anxious or concerned: Don't you care if you fail?; I couldn't care less (= It's of no importance to me); She really cares about her career.) skrbeti2) (to be willing (to): Would you care to have dinner with me?) hoteti; rad•- careful- carefully
- carefulness
- careless
- carelessly
- carelessness
- carefree
- caregiver
- caretaker
- careworn
- care for
- care of
- take care
- take care of* * *I [kwə]nounskrb, nega; zaskrbljenost, previdnost, pazljivost; marljivost, prizadevnostto take ( —ali have) care — (of) biti previdenwith care! — pazi! previdno!II [kwə]intransitive verb (for, of, about) skrbeti, negovati; marati; American zmoči, uspešno ureditito care for — rad imeti, zanimati semuch do I care for — mar mi je, še na misel mi ne prideI don't care — ne ljubi se mi, ni mi marfor aught ( —ali ought) I care — zaradi mene, meni nič marI don't care a pin ( —ali rap, damn, straw, cent, brass farthing, fig, feather, whoop) — nič mi ni mar, vseeno mi jewhat do I care? — kaj mi mar? -
4 dream
1. [dri:m] noun1) (thoughts and pictures in the mind that come mostly during sleep: I had a terrible dream last night.) sanje2) (a state of being completely occupied by one's own thoughts: Don't sit there in a dream!) sanjarjenje3) (something perfect or very beautiful: Your house is a dream!) kot iz sanj4) (an ambition or hope: It's my dream to win a Nobel Prize.) sen2. [dremt] verb((sometimes with of) to see visions and pictures in the mind, especially when asleep: For years I dreamed of being a great artist; I dreamt last night that the house had burnt down.) sanjati- dreamer- dreamless
- dreamy
- dreamily
- dreaminess
- dream up* * *I [dri:m]nounsanje, sen; sanjarjenje; idealcolloquially a dream of a dress — čudovito lepa oblekaII [dri:m]intransitive verb & transitive verbsanjati, sanjariti; razmišljati, premišljevati; slutitiI should not dream of doing it — še na misel mi ne pride, da bi to storil -
5 far
1. adverb1) (indicating distance, progress etc: How far is it from here to his house?) daleč2) (at or to a long way away: She went far away/off.) daleč3) (very much: She was a far better swimmer than her friend (was).) precej2. adjective1) (distant; a long way away: a far country.) daljni2) (more distant (usually of two things): He lives on the far side of the lake.) bolj oddaljen•- farther- farthest
- faraway
- far-fetched
- as far as
- by far
- far and away
- far from
- so far* * *I [fa:]adjectiveoddaljen, daljnji; figuratively sanjava far cry — velika razlika; dalečII [fa:]adverbdaleč; zelo, znatno; davnoto carry it ( —ali go) too far — iti prek meje, preveč si upati, pretiravatifar from it — ravno nasprotno, niti malo nefar gone — v nevarnosti, v visoki stopnjias far as — prav do; v kolikofar and away — brez dvoma, vsekakorIII [fa:]noundaljava; visoka stopnja -
6 farther
-
7 from
[from]1) (used before the place, thing, person, time etc that is the point at which an action, journey, period of time etc begins: from Europe to Asia; from Monday to Friday; a letter from her father.) iz, od2) (used to indicate that from which something or someone comes: a quotation from Shakespeare.) iz3) (used to indicate separation: Take it from him.) od4) (used to indicate a cause or reason: He is suffering from a cold.) zaradi* * *[frɔm, frəm]prepositionod, iz, z, zaradi, poto descend from — biti po izvoru, izvirati izfrom first to last — od začetka do konca, od A do Zto hide s.th. from s.o. — skrivati kaj pred komto keep s.o. from doing s.th. — braniti komu, da česa ne storiwhere are you from? — od kod si (ste)?from of old — zdavnaj, davnofrom behind — od zadaj, izza -
8 further
['fə:ðə] 1. adverb((sometimes farther) at or to a great distance or degree: I cannot go any further.) dlje2. adverb, adjective(more; in addition: I cannot explain further; There is no further news.) več3. verb(to help (something) to proceed or go forward quickly: He furthered our plans.) pospešiti- furthest* * *I [fé:ðə]adverb ( from) dalje; nadalje, razen tegawhat further? — kaj še (želite)?II [fɜ:ðə]adjectivenadaljnji, dodaten, najoddaljenejšion the further side — oddaljenejši, onstranIII [fɜ:ðə]transitive verbpomagati, podpirati, pospeševati, koristiti -
9 not
[not]1) ((often abbreviated to n't) a word used for denying, forbidding, refusing, or expressing the opposite of something: I did not see him; I didn't see him; He isn't here; Isn't he coming?; They told me not to go; Not a single person came to the party; We're going to London, not Paris; That's not true!) ne2) (used with certain verbs such as hope, seem, believe, expect and also with be afraid: `Have you got much money?' `I'm afraid not'; `Is he going to fail his exam?' `I hope not'.) ne•* * *[nɔt]adverbnenot to be thought of — izključeno, ni mislitislang not half — zelo, in še kako; ni govora!not on your life — nikakor, za nič na svetunot but what ( —ali that) — čeprav, vseeno -
10 perish
['periʃ](to die, especially in war, accident etc: Many people perished in the earthquake.) umreti* * *[périš]1.intransitive verbginiti, slabeti, veneti, umirati ( with od, by, of zaradi), poginiti, ponesrečiti se; propasti, propadati, izumirati;2.transitive verb (običajno pasiv) uničitiperish the thought (of)! — naj se gre solit!, še na misel mi ne pridecolloquially perished — pol mrtev (od lakote, mraza) -
11 priti
прийти (приходить), прибыть (прибывать), приехать (приезжать)случиться (случиться)pridi sem k meni - подойди ко мне!prišlo je tako daleč, da - дошло до того, чтоkako je to prišlo v časopis - как это попало в печать?koliko pride name - сколько с меня приходится?kako je prišel do te časti - откуда ему такая честь?kdo pride sedaj na vrsto - чья теперь очередь?poceni je prišel do te hiše - он дёшево купил этот дом, дом дёшево ему досталсяkako je prišlo do tega - как это случилось?naj pride, kar hoče - будь, что будет! -
12 ail
[eil]1) (to be ill: The old lady has been ailing for some time.) bolehati, biti bolan2) (to trouble: What ails you?) skrbeti•- ailment* * *[eil]transitive verb & intransitive verbboleti, bolehatiwhat ails you? — kaj vam je?what ails you to speak in such a way? — kaj vam pride na misel, da tako govorite? -
13 conceit
[kən'si:t](too much pride in oneself: He's full of conceit about his good looks.) domišljavost* * *I [kənsí:t]nounmisel, domislek, pojem; mnenje; domišljija; domišljavost, samoljubje; izumetničeno izražanjeout of conceit with s.th. — nezadovoljen s čim, naveličan česaII [kənsí:t]transitive verbarchaic (of o) domišljati, predstavljati si; vzljubiti; ustvariti, oblikovatito conceit o.s. — domišljati si
См. также в других словарях:
mísel — sli [ǝu̯] ž (ȋ) 1. najvišja umska dejavnost kot izraz človekove zavesti: misel opredeljuje človeka; hiter kot misel 2. nav. mn., v glagolniški rabi izraža najvišjo umsko dejavnost: iz globokih misli ga je prebudilo lajanje; zatopiti se v misli / … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nastòp — ópa m (ȍ ọ) 1. prikaz česa naučenega v strnjenem sporedu pred občinstvom: pripraviti se za nastop; harmonikarski, pevski, telovadni nastop; nastop najboljših drsalcev, godalnega kvarteta / učenci so priredili nastop / pog. nastop na radiu,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
príti — prídem dov., prišèl prišlà prišlò tudi prišló, stil. príšel príšla (í) 1. premikajoč se v določeno smer začeti biti a) na določeni točki poti: ko je prišel do mostu, je počil strel; komaj je prišel skozi vrata, so ga že klicali nazaj / čoln je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vznemírjati — am nedov. (í) 1. delati, povzročati, da pride kdo v stanje notranje napetosti zaradi motenja, pričakovanja česa, navadno slabega, nezaželenega: hrup je vznemirjal ljudi in živali; ni ga hotel vznemirjati / vznemirjati koga z očitki, željami //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Warren Mitchell — This is about the English actor. For the college basketball coach, go to Warren Mitchell (basketball). Infobox actor name = Warren Mitchell birthname = Warren Misel birthdate = Birth date and age|1926|1|14|df=y birthplace = Stoke Newington,… … Wikipedia
beséda — e ž, rod. mn. stil. besedí (ẹ̑) 1. jezikovna enota iz glasov za označevanje pojmov: kaj pomeni ta beseda? delati, ustvarjati nove besede; izgovoriti, naglasiti besedo; iskati v slovarju neznane besede; izpisati število z besedami; nenavadna,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jemáti — jêmljem nedov., jemljíte; jemál (á é) 1. delati, da prehaja kaj k osebku zlasti s prijemom z roko: delavci so jemali orodje in odhajali; jemali so ji jabolka iz rok in jedli; pazljivo je jemala denar od kupca; garderoberka je z eno roko jemala… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pripeljáti — péljem tudi ám dov., pripêlji pripeljíte; pripêljal (á ẹ̄, ȃ) 1. z vozilom, prevoznim sredstvom spraviti na določeno mesto: pripeljati potnike, tovor; pripeljal je voz listja domov; premog so mu pripeljali s kamionom; ko so ga pripeljali v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pogánjati — am nedov. (ȃ) 1. delati, povzročati, da se kaj giblje, premika: potok poganja mlin in žago; čoln je poganjal z vesli; poganjati kolo, šivalni stroj / vrtiljak so poganjali z rokami / poganjati meh, pedal // delati, povzročati, da se kaj zelo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sám — 1 a o tudi ó zaim. (ȃ á) 1. izraža, da je kdo brez stikov, povezave ali ni skupaj z drugimi: vsi so odšli, spet sem sam; želel je biti sam z njo; ostali smo sami sredi gozda; pohiti, otroka sem pustila samega; našel jo je samo doma; čisto, ekspr … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ujéti — ujámem dov., ujêmi ujemíte; ujél; nam. ujét in ujèt (ẹ á) 1. tekoč za kom, ki se hitro oddaljuje, prijeti ga, priti do njega: ujeti bežečega; tekel je za tatom, pa ga ni ujel; ujeti psa; otroka bi povozilo, če ga ne bi mati pravočasno ujela /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika